01/2018:52000

5.20. ELEMENTNE NEČISTOTE

5.20. ELEMENTAL IMPURITIES

Mednarodni svet za usklajevanje tehničnih zahtev za zdravila za uporabo v humani medicini (ICH) je sprejel smernico ICH Q3D za elementne nečistote v zdravilih.

Evropska farmakopeja (Ph. Eur.) to smernico uporablja za zdravila, z izjemo veterinarskih zdravil, izdelkov brez dovoljenja za promet in izdelkov, ki niso vključeni v področje uporabe smernice. Za toksikološko pomembne elemente, ki so lahko prisotni v zdravilih, smernica določa dovoljeno dnevno izpostavljenost (angl. permitted daily exposure – PDE) glede na pot uporabe zdravila. Smernica opisuje tudi nekatere sprejemljive pristope za določanje koncentracij elementnih nečistot v zdravilih ali njihovih komponentah, s katerimi zagotavljamo, da vrednosti PDE za te nečistote ne presežemo.

Deli uvoda in področje uporabe smernice so povzeti v nadaljevanju, celotno besedilo je na voljo na spletni strani ICH.

Zdravila, ki vsebujejo prečiščene proteine in polipeptide (vključno s proteini in polipeptidi, rekombinantnega ali nerekominantnega izvora), njihove derivate ter izdelke, katerih sestavni del so (npr. konjugati), sodijo v področje uporabe smernice, prav tako kot tudi zdravila, ki vsebujejo sintezne polipeptide, polinukleotide in oligosaharide.

Smernica se ne uporablja za zdravila rastlinskega izvora, radiofarmacevtske izdelke, cepiva, celične metabolite, izdelke na osnovi DNA, ekstrakte alergenov, celice, polno kri, celične krvne komponente ali krvne derivate, vključno s plazmo in plazemskimi derivati, raztopine za dializo, ki niso namenjene sistemskemu obtoku, ter elemente, ki so v zdravilo namenoma dodani zaradi terapevtskega učinka. Smernica se prav tako ne uporablja za zdravila na osnovi genov (genska terapija), celic (celična terapija) in tkiv (tkivno inženirstvo). V nekaterih regijah so ti izdelki znani kot zdravila za napredno zdravljenje.

Smernica se ne uporablja za zdravila, ki se uporabljajo v kliničnih fazah razvoja. Z razvojem komercialnega proizvodnega postopka so lahko načela, vsebovana v smernici, koristna pri vrednotenju elementnih nečistot, ki so lahko prisotne v novem zdravilu.

Elementne nečistote v zdravilih lahko izvirajo iz več virov; lahko so ostanki katalizatorjev, ki so bili namerno dodani med sintezo, ali pa so prisotne kot nečistote (npr. zaradi stika s procesno opremo, vsebnikom/zapiralom ali zaradi njihove prisotnosti v sestavinah zdravila). Elementne nečistote pacientu ne prinašajo nobene terapevtske koristi, zato je treba zagotoviti, da so njihove količine v zdravilu znotraj sprejemljivih mej.

Kadar elementne nečistote v zdravilu ne presegajo vrednosti PDE se od vlagatelja ne pričakuje, da bo na podlagi zmogljivosti postopka zaostril mejne vrednosti. Vrednosti PDE, določene v smernici, so namenjene varovanju javnega zdravja pri vseh skupinah pacientov. Kadar je dokazano, da meje pod pragom toksičnosti vplivajo na druge atribute kakovosti zdravila (npr. z elementi katalizirana razgradnja učinkovin), lahko zahtevamo nižje meje elementnih nečistot.