Vsebina
    Add a header to begin generating the table of contents

    1. SPLOŠNA OBVESTILA

    1.1 SPLOŠNE NAVEDBE

    1.1.1 Splošna načela

    Splošna obvestila (angl. General Notices) veljajo za vsa besedila Evropske farmakopeje.

    Besedila Evropske farmakopeje so objavljena v angleščini in francoščini. Države podpisnice Konvencije o Evropski farmakopeji lahko pripravijo prevode v druge jezike. V primeru nejasnosti ali spora veljata le angleška in francoska različica, ki ju je izdal EDQM.

    Datum implementacije besedil Evropske farmakopeje je določen z resolucijo Evropskega odbora za zdravila in farmacevtsko skrb (delni sporazum) Sveta Evrope na priporočilo Komisije za Evropsko farmakopejo. Ta datum je navadno 1 leto po sprejetju in približno 6 mesecev po objavi. Kadar besedilo začne veljati na datum pred objavo nove izdaje ali dodatka Evropske farmakopeje, Evropski odbor za zdravila in farmacevtsko skrb izda resolucijo, v kateri je navedeno celotno veljavno besedilo. Besedilo je v informacijo objavljeno tudi na spletni strani Pharmeuropa Online in na spletni strani EDQM kot del resolucije.

    V besedilih Evropske farmakopeje beseda »Farmakopeja« brez dodatnih navedb pomeni Evropsko farmakopejo. V ta namen se lahko uporablja tudi uradna okrajšava »Ph. Eur«.

    1.1.1.1 Sistemi kakovosti

    Standardi kakovosti, predstavljeni v monografijah, so veljavni le, kadar proizvodnja izdelkov poteka v skladu z ustreznim sistemom kakovosti. Sistem kakovosti mora zagotoviti, da izdelki dosledno izpolnjujejo zahteve Ph. Eur.

    1.1.1.2 Dogovorjeni izrazi

    Zdravilo (angl. medicinal product). (a) Vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih; ali (b) vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja ali da bi se določila diagnoza.

    Zdravilna učinkovina (angl. active substance). Vsaka snov, ki je namenjena za izdelavo zdravila in postane, kadar je tako uporabljena, aktivna sestavina zdravila. Takšne snovi so nosilci farmakološkega delovanja ali drugega neposrednega učinka pri prepoznavanju, zdravljenju, lajšanju, obravnavanju ali preprečevanju bolezni ali imajo učinek na zgradbo in delovanje telesa.

    Pomožna snov (angl. excipient, auxiliary substance). Vsaka sestavina zdravila, ki ni zdravilna učinkovina. Pomožne snovi so na primer adjuvanti, stabilizatorji, konzervansi, redčila in antioksidanti.

    Zdravilo rastlinskega izvora (angl. herbal medicinal product). Zdravilo, ki kot zdravilne učinkovine vsebuje izključno eno ali več rastlinskih drog, enega ali več pripravkov iz rastlinskih drog ali eno ali več rastlinskih drog v kombinaciji z enim ali več pripravki iz rastlinskih drog.

    Pristojni organ (angl. competent authority). Nacionalno, nadnacionalno ali mednarodno telo ali organizacija, ki je uradno pooblaščena za odločanje o določeni zadevi. To je lahko na primer nacionalni farmakopejski organ (NFO, angl. national pharmacopoeia authority – NPA), organ za izdajo dovoljenj za promet z zdravilom ali uradni kontrolni laboratorij (UKL, angl. official medicines control laboratory – OMCL).

    »Če ni drugače utemeljeno in dovoljeno« (angl. »Unless otherwise justified and authorised«). Izraz pomeni, da je treba zahtevam zadostiti, razen če pristojni organ odobri spremembo (na primer analiznega postopka ali meje) ali izjemo, če jo v določenem primeru utemelji proizvajalec.

    Izraz »should«. Navedbe, ki v angleškem besedilu vsebujejo besedo »should«, so informativne ali svetovalne.

    Izraza »ustrezen«, «primeren« (angl. »suitable«, »appropriate«). V določenih besedilih sta izraza »ustrezen« in »primeren« uporabljena za opis reagenta, preskusa, mikroorganizma itd; v teh primerih se, če merila ustreznosti niso opisana v besedilu, ustreznost dokaže tako, kot zahteva pristojni organ.

    1.1.1.3 Sklici na regulativne dokumente

    Monografije in splošna poglavja lahko vsebujejo sklice na dokumente, ki jih izdajo regulativni organi za zdravila, na primer direktive in pojasnila k smernicam Evropske unije. Sklici so objavljeni v informacijo uporabnikom Ph. Eur. Vključitev takega sklica ne spremeni statusa dokumentov, na katere se sklicuje, razen če je to v besedilu izrecno navedeno.

    1.1.2 Skladnost s Ph. Eur.

    1.1.2.1 Področje uporabe

    Uporaba naslova ali latinskega podnaslova monografije pomeni, da izdelek ustreza njenim zahtevam. Takšni sklici na monografije so v besedilih Ph. Eur. predstavljeni z uporabo naslova monografije in referenčne številke v poševnem tisku.

    Področje uporabe monografije je navedeno v njeni definiciji.

    Zdravila, pri katerih označevanje navaja spremenjeno mednarodno nelastniško ime (INNM, angl. international nonproprietary name modified) zdravilne učinkovine (npr. kalijev raltegravirat), morajo biti skladna z ustrezno monografijo o zdravilu, tudi če se naslov monografije nanaša le na nespremenjeno INN (angl. international nonproprietary name), npr. raltegravir tablete (2938).

    Rok uporabnosti in obdobje do ponovnega preskušanja. Zdravilo mora biti skladno z ustrezno monografijo ves čas roka uporabnosti; rok uporabnosti in časovno točko, od katere se ta rok izračuna, predlaga proizvajalec glede na eksperimentalne rezultate stabilnostnih študij in jih odobri pristojni organ. Pristojni organ lahko odloči o drugačnem roku uporabnosti in/ali specifikacijah za odprte ali načete vsebnike.

    Predmet katere koli druge monografije mora biti skladen skozi celotno obdobje ponovnega preskušanja, razen za nekatere snovi, za katere je znano, da so labilne, in za nekatere antibiotike, pri katerih je določen rok uporabnosti in ne obdobje do ponovnega preskusa.

    Monografije zdravil vsebujejo specifikacije za čas roka uporabnosti, ki se lahko razlikujejo od specifikacij za sproščanje, navedenih v dovoljenjih za promet z zdravilom. Monografije drugih izdelkov vsebujejo specifikacije, ki jim morajo ti zadostiti do konca obdobja ponovnega preskušanja.

    Uporaba v humani in/ali veterinarski medicini. Zdravilne učinkovine, pomožne snovi, zdravila in druge sestavine ali izdelki, opisani v monografijah, so namenjeni za uporabo v humani in veterinarski medicini, razen če gre za izrecno omejitev na eno od uporab v naslovu ali definiciji.

    Kakovostni razredi. Določene snovi, ki so predmet monografije, so lahko različnih kakovostnih razredov, primernih za različne namene. Če ni drugače navedeno v monografiji, se zahteve nanašajo na vse kakovostne razrede snovi.

    V nekaterih monografijah, zlasti tistih o pomožnih snoveh, je lahko monografiji v informacijo dodan seznam s funkcionalnostjo povezanih lastnosti, ki so pomembne za uporabo snovi. Prav tako so v informacijo lahko podani analizni postopki za določanje ene ali več teh lastnosti.

    1.1.2.2 Dokazovanje skladnosti s Ph. Eur.

    Če v Splošnih obvestilih ali monografijah ni drugače navedeno, navedbe v monografijah predstavljajo obvezne zahteve.

    (1) Snov ali izdelek ni Ph. Eur. kakovosti, če ne ustreza vsem zahtevam, navedenim v monografiji. To ne pomeni, da mora proizvajalec nujno izvesti vse preskuse v monografiji za oceno skladnosti s Ph. Eur kot predpogoj za sprostitev izdelka. Proizvajalec lahko pridobi zagotovilo, da je izdelek Ph. Eur. kakovosti, na podlagi razvoja izdelka z vgrajeno kakovostjo, skupaj s strategijo nadzora in podatki, pridobljenimi na primer iz validacije postopka izdelave.

    V nekaterih monografijah stavek »Naslednji postopek je naveden kot primer«“ pomeni, da je bil opisani analizni postopek validiran in se lahko izvaja takšen kot je ali pa ga lahko  nadomestimo z ustreznim, validiranim postopkom (ne da bi bilo treba dokazati njegovo enakovrednost s postopkom, ki je naveden kot primer), ki ga mora odobriti pristojni organ.

    (2) Izboljšan pristop h kontroli kakovosti lahko uporablja procesno analizno tehnologijo (PAT) in/ali sproščanje v dejanskem času (vključno s parametričnim sproščanjem[1]) kot alternativi samemu preskušanju končnega izdelka. Sproščanje v dejanskem času v okoliščinah, ki jih pristojni organ šteje za primerne, se torej ne izključuje s potrebo po skladnosti s Ph. Eur.

    (3) Zmanjšanje obsega preskušanja na živalih: Ph. Eur.  je zavezana postopnemu opuščanju uporabe živali v preskusne namene, skladno s 3R (angl. Replacement, Reduction, Refinement), določenimi v Evropski konvenciji za zaščito vretenčarjev, ki jih uporabljamo za poskusne in druge znanstvene namene. Pri dokazovanju skladnosti s Ph. Eur, kot je navedeno zgoraj (1), lahko proizvajalci vzpostavijo dodatne sisteme za spremljanje skladnosti proizvodnje. Kadar so predpisani poskusi na živalih, mora biti s soglasjem pristojnega organa izbira opravljenih poskusov za oceno skladnosti s Ph. Eur. takšna, da je uporaba živali čim manjša.

    1.1.2.3 Dokazovanje ustreznosti monografijam

    Proizvajalec mora oceniti ustreznost monografije za nadzor kakovosti svoje snovi ali zdravila, saj na izbiro analiznih postopkov lahko vpliva proizvodni proces in/ali sestava zdravila. V primerih, ko  se oceni, da specifikacija, opisana v monografiji, ne zadošča za zagotavljanje kakovosti izdelka ali snovi s strani pristojnega organa, ta lahko zahteva od proizvajalca ustreznejše specifikacije v skladu z nacionalnimi ali regionalnimi predpisi. V takih primerih pristojni organ o tem obvesti Komisijo za Evropsko farmakopejo prek nacionalnega farmakopejskega organa ali sekretariata Komisije za Evropsko farmakopejo (EDQM). Proizvajalec mora nacionalnemu farmakopejskemu organu ali EDQM posredovati podrobnosti o domnevni pomanjkljivosti in uporabljenih dodatnih specifikacijah, tako da se Komisija za Evropsko farmakopejo lahko odloči o potrebi po reviziji monografije.

    1.1.2.4 Validacija in uveljavitev analiznih postopkov Ph. Eur.

    Analizni postopki, ki jih navajajo posamezne monografije, so validirani v skladu s sprejeto znanstveno prakso in veljavnimi priporočili za validacijo analiznih metod. Če v posamezni monografiji ali ustreznem splošnem poglavju ni drugače predpisano, preskusnih metod uporabniku ni treba validirati.

    Analizni postopki, ki jih navajajo splošna poglavja, se lahko uporabljajo za zdravilne učinkovine, pomožne snovi, zdravila in druge izdelke, za katere ni posamezne monografije. V takih primerih je za validacijo postopkov odgovoren uporabnik.

    Pri uveljavitvi analiznega postopka Ph. Eur. mora uporabnik oceniti, ali in v kolikšni meri je treba dokazati ustreznost metode pri dejanskih pogojih uporabe v skladu z zadevnimi monografijami, splošnimi poglavji in sistemi kakovosti.

    1.1.2.5 Alternativni analizni postopki

    Opisani preskusi in postopki določanja vsebnosti so uradni analizni postopki, na katerih temeljijo standardi Ph. Eur. S soglasjem pristojnega organa lahko za kontrolne namene uporabljamo alternativne analizne postopke, če zagotovimo, da omogočajo nedvoumno enako odločitev o ustreznosti standardom monografije, kot če bi uporabili metode Ph. Eur. V primeru dvoma ali spora veljajo samo analizni postopki Ph. Eur.

    1.1.2.6 Usklajevanje farmakopej

    Ph. Eur. je vključena v postopek usklajevanja z Japonsko farmakopejo in Farmakopejo Združenih držav Amerike v obliki neformalnega telesa, imenovanega Farmakopejska diskusijska skupina (angl. Pharmacopoeial Discussion Group – PDG). Več informacij je na voljo v splošnem poglavju 5.8. Usklajevanje farmakopej.

    1.2 DRUGE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA MONOGRAFIJE IN SPLOŠNA POGLAVJA

    1.2.1 Količine

    Pri preskusih z numeričnimi mejami in pri določanju vsebnosti količina, ki je navedena za preskušanje, ustreza količini, uporabljeni pri razvoju analiznega postopka. Dejansko uporabljena količina lahko odstopa, vendar ne več kot za 10 odstotkov od navedene količine. V vseh primerih se uporabljena količina točno stehta ali izmeri, rezultat pa se izračuna iz te točne količine.

    Pri preskusih, pri katerih meja ni numerična, temveč je navadno odvisna od primerjave z obnašanjem referenčne substance pri enakih pogojih, se za preskus uporabi navedena količina.

    Reagenti se uporabljajo v predpisanih količinah.

    Število signifikantnih mest izmerjene vrednosti  pomeni specifično zahtevo za količine (mase in prostornine), ki jih je treba izmeriti, kot je opisano spodaj.

    Za merjenje mase so zahteve za analizne tehtnice navedene v splošnem poglavju 2.1.7 in se uporabljajo za vsa besedila. Poleg tega se morajo s tehtanjem izmerjene vrednosti, kadar jih matematično zaokrožimo na enako število signifikantnih mest, ujemati s ciljno vrednostjo mase, navedene v besedilu. Na primer, če je ciljna vrednost mase v besedilu 50,0 mg moramo uporabiti tehtnico  z najmanjšo natehto (»najmanjšo masa« (mmin)), ki je manjša od ciljne vrednosti mase. Tehtanje se izvaja znotraj ± 5 enot za zadnjim signifikantnim številčnim mestom navedene vrednosti mase (npr. 50,0 mg pomeni od 49,95 mg do 50,04 mg ali od 49,950 mg do 50,049 mg, odvisno od natančnosti tehtnice).

    Pri merjenjih volumnov se v primeru, ko je številka za decimalno vejico ničla ali se konča z ničlo (na primer 10,0 mL ali 0,50 mL), volumen izmeri s pipeto, merilno bučko ali bireto, kot je primerno; v nasprotnem primeru se lahko uporabi graduiran merilni valj ali graduirana pipeta. Volumni, navedeni v mikrolitrih, se izmerijo z mikropipeto ali mikrobrizgo.

    V določenih primerih število signifikantnih mest, s katerim podajamo količine, ne ustreza številu signifikantnih mest številčne specifikacijske meje. Navedene količine nato izmerimo z ustrezno izboljšano natančnostjo.

    1.2.2 Steklovina

    Volumetrična steklovina ustreza zahtevam razreda A mednarodnega standarda, ki ga je izdala Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO).

    Če ni drugače predpisano, se vizualni primerjalni preskusi izvajajo v enakih epruvetah, ki so izdelane iz brezbarvnega, transparentnega in nevtralnega stekla z ravnim dnom; predpisani volumni tekočine so namenjeni uporabi v epruvetah z notranjim premerom 16 mm, epruvete z večjim notranjim premerom pa se lahko uporabljajo, če prilagodimo volumen uporabljene tekočine (glejte splošno poglavje 2.1.5 Epruvete za primerjalne preskuse). Enake volumne primerjanih tekočin pregledamo po navpični osi epruvet proti beli podlagi oziroma, če je treba, proti črni podlagi. Pregled izvedemo v difuzni svetlobi.

    1.2.3 Temperatura

    Če ni drugače predpisano, se analizni postopki izvajajo pri temperaturi med 15 °C in 25 °C.

    Kjer besedilo opisuje temperaturo brez navedbe vrednosti, imajo splošni uporabljeni izrazi naslednji pomen:

    –  v zamrzovalniku: pod −15 °C;

    –  v hladilniku: od 2 °C do 8 °C;

    –  mrzlo ali hladno: od 8 °C do 15 °C;

    –  sobna temperatura: od 15 °C do 25 °C.

    1.2.4 Vodna kopel

    Izraz »vodna kopel« pomeni kopel vrele vode, če ni predpisana uporaba vode z drugačno temperaturo. Segreva se lahko tudi z drugimi metodami, če se temperatura približa 100 °C ali predpisani temperaturi, a je ne presega.

    1.2.5 Sušenje in žarenje do konstantne mase

    Izraza »sušen do konstantne mase« in »žaren do konstantne mase« pomenita, da se dve zaporedni tehtanji ne razlikujeta za več kot 0,5 mg. Drugo tehtanje izvedemo po dodatnem času sušenja ali žarjenja, kot je glede na naravo in količino ostanka primerno.

    Kjer je predpisano sušenje »v eksikatorju« ali »v vakuumu«, se izvaja v pogojih, opisanih v poglavju 2.2.32. Izguba pri sušenju.

    1.2.6 Raztopine

    »Sveže pripravljena raztopina« pomeni, da se raztopina pripravi vedno, ko se bo preskus/določanje vsebnosti izvajal, in se porabi v 24 urah.  

    »Tik pred uporabo« pomeni, da je bila stabilnost določene raztopine (določenih  raztopin) prepoznana kot kritična v času priprave monografije. Čas med pripravo in uporabo raztopine mora biti čim krajši.

    1.2.7 Reagenti in topila

    Pravilna izvedba analiznih postopkov, opisanih v Ph. Eur., in zanesljivost rezultatov, sta delno odvisna od kakovosti uporabljenih reagentov. Reagenti so opisani v splošnem poglavju 4. Reagenti in podpoglavjih. Predvideno je, da se uporabljajo reagenti analiznega kakovostnega razreda; pri nekaterih reagentih so v opisu dodani preskusi za določanje ustreznosti.

    Vsa topila za izvedbo preskusa ali določanje vsebnosti, pri katerem je treba uporabiti indikator, se predhodno nevtralizirajo za indikator, razen če je predpisana slepa določitev.

    Kjer ime topila ni navedeno, izraz »raztopina« pomeni vodno raztopino.

    Kjer je predpisana uporaba vode v analiznih postopkih, opisanih v Ph. Eur., ali za pripravo reagentov, se uporabi voda, skladna z zahtevami monografije Prečiščena voda (0008). Za številne namene zahteve za bakterijske endotoksine (prečiščena voda za nadaljnjo uporabo) in mikrobiološko kontaminacijo (prečiščena voda v vsebnikih) niso ustrezne. Izraz »destilirana voda« pomeni prečiščeno vodo, pripravljeno z destilacijo.

    Izraz »etanol«, brez dodatne oznake, pomeni brezvodni etanol. Izraz »alkohol«, brez dodatne oznake,  pomeni 96-odstotni etanol. Ostale redčitve etanola so označene z izrazom »etanol« ali »alkohol», čemur sledi navedba volumskega odstotka etanola (C2H6O).

    1.2.8 Izražanje vsebnosti

    Pri določanju vsebnosti se izraz »odstotek« uporablja, glede na okoliščine, z enim od dveh pomenov:

    –  »odstotek m/m« (odstotek, masa v masi) izraža število gramov snovi v 100 g končnega izdelka;

    –  »odstotek V/V« (odstotek, volumen v volumnu) izraža število mililitrov snovi v 100  mL končnega izdelka.

    Izraza »deli na milijon delov« (ppm; angl. parts per million) in »deli na milijardo delov« (ppb; angl. parts per billion[2]) se nanaša na maso v masi, razen če ni določeno drugače.

    1.2.9 Previdnostna opozorila

    Snovi, opisane v monografijah, in reagenti, določeni za uporabo v Ph. Eur., so lahko zdravju škodljivi, če se ne upoštevajo ustrezni previdnostni ukrepi. Vedno je treba upoštevati načela dobre laboratorijske prakse za kontrolo kakovosti in določila ustreznih predpisov. Opozorila v določenih monografijah opozarjajo na posebne nevarnosti; odsotnost takšne izjave ne pomeni, da nevarnost ne obstaja.

    1.3 SPLOŠNA POGLAVJA

    Splošna poglavja (glejte poglavja 2, 3 in 5 v Ph. Eur.) postanejo obvezna, če so navedena v monografiji, razen če besedilo jasno označuje, da ni obvezujoče, ampak je v informacijo.

    Splošna poglavja postanejo obvezna tudi takrat, kadar so navedena v drugem splošnem poglavju, ki je omenjeno v monografiji, razen če ni drugače navedeno.

    Zahteve, vključene v splošna poglavja, se v posameznih monografijah ne ponavljajo, razen če so specifične za določeno snov vsebino posamezne monografije (npr. faktor simetrije, razmerje signal / šum v splošnem poglavju 2.2.46. Kromatografske ločitvene tehnike).

    1.3.1 Materiali za vsebnike in vsebniki

    Materiali, ki se uporabljajo za vsebnike, so opisani v poglavju 3.1. Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo vsebnikov in podpoglavjih. Vsako podpoglavje zajema določen plastični material s seznamom odobrenih dodatkov. Specifikacije vsakega od teh materialov so odvisne od formulacije in so zato veljavne samo za materiale, katerih formulacija je vključena v preambulo specifikacije. Pristojni organ odobri uporabo materialov z različnimi formulacijami ter ustrezne preskuse in omejitve, ki veljajo zanje.

    Specifikacije za vsebnike v poglavju 3.2 Vsebniki in podpoglavjih so namenjene splošni uporabi pri vsebnikih navedene kategorije. Zaradi raznolikosti razpoložljivih vsebnikov in morebitnega razvoja novih, objavljena specifikacija v upravičenih okoliščinah ne izključuje uporabe vsebnikov, ki so skladni z drugimi specifikacijami, za katere je potrebna odobritev pristojnega organa.

    Vsebniki za človeško kri in krvne sestavine, kompleti za transfuzijo in brizge, ki niso namenjeni uporabi kot stična ovojnina  zdravil, so opisani v poglavju 3.3. Vsebniki za človeško kri in krvne sestavine ter materiali, ki se uporabljajo za njihovo izdelavo; kompleti za transfuzijo in materiali, ki se uporabljajo za njihovo izdelavo; brizge in podpoglavjih. Večina teh besedil je objavljenih zgolj v informacijo.

    V monografijah Ph. Eur. so lahko tudi sklici na definicije in specifikacije za vsebnike. Splošne monografije farmacevtskih oblik lahko, pod naslovoma Definicije ali Izdelava, zahtevajo uporabo določenih vrst vsebnikov, kot so opisani v poglavju 3.2 Vsebniki in podpoglavjih; nekatere druge monografije lahko, pod naslovom Shranjevanje, navajajo uporabo priporočene vrste vsebnika.

    1.4 SPLOŠNE MONOGRAFIJE IN SPLOŠNE MONOGRAFIJE FARMACEVTSKIH OBLIK

    Splošne monografije in posamezne monografije se dopolnjujejo.

    Kadar koli se uporablja posamezna monografija, je treba ugotoviti, ali za določeno snov velja tudi ena ali več splošnih monografij.

    Snovi in zdravila, ki so predmet posamezne monografije, morajo biti tudi v skladu z ustreznimi, relevantnimi splošnimi monografijami. Sklici na veljavne splošne monografije niso navedeni v posameznih monografijah. Možne pa so izjeme; na primer, posamezne monografije zdravil, ki vsebujejo kemično definirane zdravilne učinkovine, vključujejo sklic na ustrezno splošno monografijo o farmacevtski obliki.

    Splošne monografije podajajo zahteve, ki veljajo za vse snovi v danem razredu ali, v nekaterih primerih, za katero koli snov v tem razredu, ki ima posamezno monografijo v Ph. Eur. Kadar v preambuli ni omejitev glede področja uporabe splošne monografije, se ta uporablja za vse snovi v določenem razredu, ne glede na to, ali obstaja posamezna monografija za snov v Ph. Eur.

    Če določbe splošne monografije ne veljajo za določeno snov, je to izrecno navedeno v posamezni monografiji.

    Splošne monografije farmacevtskih oblik veljajo za vsa zdravila določene vrste. Zahteve za določeno zdravilo niso nujno celovite in pristojni organ lahko postavi dodatne zahteve poleg teh, ki so predpisane v splošni monografiji.

    1.5 POSAMEZNE MONOGRAFIJE

    1.5.1 SPLOŠNA NAČELA

    1.5.1.1 Naslovi

    Naslovi monografij so v angleščini ali francoščini v ustreznih verzijah z latinskim podnaslovom.

    Kadar je na voljo, se uporablja mednarodno nelastniško ime (INN), razen če obstajajo upravičeni razlogi proti temu. Po potrebi se INN ime dopolni z imenom aniona ali kationa in stopnjo hidratacije. Dodatni kvalifikatorji lahko omejijo uporabo monografije na določene razrede ali oblike (npr. uporaba v veterinarski medicini, farmacevtska oblika, pot uporabe).

    1.5.1.2 Relativne atomske in molekulske mase, strukturne formule

    Relativna atomska masa (Ar) ali relativna molekulska masa (Mr) sta navedeni, kjer je to primerno, na začetku vsake monografije.

    Relativne atomske in molekulske mase ter molekulske in strukturne formule ne predstavljajo analiznih standardov za opisane snovi.

    1.5.1.3 Številke iz registra CAS (angl. CAS registry number)

    Številke iz registra Chemical Abstract Service (CAS) so vključene v monografijah, kjer je to primerno, da se uporabnikom zagotovi priročen dostop do uporabnih informacij. CAS Registry Number® je registrirana blagovna znamka Ameriškega kemijskega društva (angl. American Chemical Society).

    1.5.1.4 Definicija

    Navedbe v razdelku Definicija predstavljajo uradno definicijo snovi, pripravka ali drugega izdelka, ki je predmet te monografije.

    Meje vsebnosti. Kjer so predpisane meje vsebnosti, so določene z metodo, opisano v razdelku Določanje vsebnosti.

    1.5.1.5 Izdelava

    Navedbe pod naslovom Izdelava se nanašajo na posebne vidike proizvodnega procesa, vendar niso nujno celovite. Predstavljajo obvezne zahteve za proizvajalce, razen če ni navedeno drugače. Lahko se nanašajo na primer na vhodne materiale, na proizvodni proces, njegovo validacijo in kontrolo, na s procesom povezano heterogenost izdelka, na medprocesno preskušanje ali na preskušanje, ki ga izvaja proizvajalec na končnem izdelku, na izbranih serijah ali na vsaki seriji pred sproščanjem. Ni nujno, da te navedbe preveri neodvisen analitik na vzorcu končnega izdelka. Pristojni organ lahko ugotovi, da je proizvajalec upošteval navodila na primer s pregledom podatkov, prejetih od proizvajalca, z inšpekcijskim nadzorom proizvodnje ali preskušanjem vzorcev.

    Če razdelka Izdelava ni, to ne pomeni, da ni treba nameniti pozornosti zgoraj navedenim vidikom.

    Izbira seva za cepivo, izbira sestave cepiva. Razdelek Proizvodnja v monografiji cepiva lahko opredeli značilnosti seva za cepivo ali sestavo cepiva. Če ni drugače navedeno, so analizni postopki, navedeni za preverjanje teh značilnosti, podani v vednost kot primeri ustreznih postopkov. Pod pogojem, da jih odobri pristojni organ, se lahko uporabijo drugi postopki brez validacije  glede na postopek, prikazan v monografiji.

    1.5.1.6 Morebitno ponarejanje

    Zaradi vse večjega števila goljufij in primerov ponarejanja so uporabnikom Ph. Eur. lahko na voljo informacije za pomoč pri ugotavljanju ponarejenih izdelkov (na primer zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi, vmesnih, nepakiranih in končnih izdelkov).

    V ta namen je lahko v monografijah snovi, , pri katerih je prišlo do incidenta s  ponarejanjem ali obstaja tveganje za namerno kontaminacijo, v razdelku za odkrivanje ponaredkov vključen analizni postopek in relevantne meje. V takih primerih je navedeno tudi opozorilo, da mora biti v vseh fazah proizvodnje in dobave zagotovljen ustrezen sistem kakovosti. Pogostost preskušanja, ki ga izvajajo proizvajalci ali uporabniki (na primer proizvajalci vmesnih, nepakiranih in končnih izdelkov), je odvisna od ocene tveganja, pri čemer se upošteva raven poznavanja celotne dobavne verige in nacionalne zahteve.

    Zahteve v tem razdelku veljajo za vso dobavno verigo, od proizvajalcev do uporabnikov. Če tega razdelka ni, to ne pomeni, da ni treba nameniti pozornosti zgoraj navedenim vidikom.

    1.5.1.7 Lastnosti

    Navedbe v razdelku Lastnosti ne predstavljajo zahtev Ph. Eur. in so navedene zgolj v informacijo.

    Higroskopnost, kristalnost, topnost. Glejte splošno poglavje5.11. Razdelek lastnosti v monografijah.

    Polimorfizem. Kadar je snov polimorfna, je to navadno navedeno. Razen v redkih primerih, v monografijah ni zahtevana posebna kristalna oblika. Glede na funkcijo določene snovi v zdravilu pa je morda potrebno, da proizvajalec zagotovi, da se uporabi posebna kristalna oblika. Namen podatkov v razdelku Lastnosti je opozoriti uporabnike na potrebo po oceni tega vidika med razvojem zdravila. Glejte tudi splošno poglavje 5.9. Polimorfizem.

    1.5.1.8 Istovetnost

    Področje uporabe. Preskusi v razdelku Istovetnost niso namenjeni za popolno potrditev kemijske strukture ali sestave izdelka. Namenjeni so, da s sprejemljivo ravnjo zaupanja potrdijo skladnost izdelka z opisom na oznaki.

    Preskus istovetnosti se lahko nanaša na preskus v razdelku Preskusi v monografiji.

    Če monografija na primer vsebuje preskuse istovetnosti A, B in C, je treba izvesti vse tri preskuse in vsi morajo izpolnjevati zahteve.

    Določene monografije navajajo dva ali več sklopov preskusov, ki sta enakovredna in se lahko uporabljata neodvisno. Pred njima je stavek vrste „Izvedite preskusa A, B ali preskusa C, D“. En preskus na primer določi enantiomerno čistoto s kromatografijo, drugi pa s preskusom specifične optične rotacije. Oba preskusa pa imata isti namen: dokazati prisotnost pravega enantiomera.

    V nekaterih monografijah je razdelek Istovetnost razdeljen na naslednji način:

    • Prvo istovetenje. Preskus ali preskusi v okviru prvega istovetenja se lahko uporabljajo v vseh okoliščinah.
    • Drugo istovetenje. Preskus ali preskusi v okviru drugega istovetenja se lahko uporabljajo samo v lekarnah pod pogojem, da za snov lahko zagotovimo popolno sledljivost do serije, za katero je dokazano, da ustreza vsem drugim zahtevam monografije. Izvajanje preskusov v okviru drugega istovetenja je predmet nacionalnih predpisov.
    1.5.1.9 Preskusi in določanje vsebnosti

    Področje uporabe. Zahteve niso postavljene tako, da bi upoštevale vse možne nečistote. Ne sme se na primer predvidevati, da se nečistota, ki je ni mogoče zaznati s predpisanimi preskusi, dopušča, če zdrav razum in dobra farmacevtska praksa zahtevata, da ne sme biti prisotna. Glejte tudi 1.5.1.12. Nečistote.

    Izračun. Kjer je treba rezultat izračunati glede na sušeno ali brezvodno snov ali na drugi predpisani osnovi, se določanje izgube med sušenjem, vsebnosti vode ali druge značilnosti izvede z metodo, opisano v monografiji. Izraza »sušena snov« ali »brezvodna snov« itd. sta prikazana v narekovajih za rezultatom.

    Kjer se izvaja kvantitativno določanje ostankov topila in se preskus izgube pri sušenju ne izvede, se upošteva vsebnost ostankov topila pri izračunu vsebnosti snovi, specifične optične rotacije ter specifične absorbance. V posamezni monografiji nadaljnje navedbe niso podane.

    Meje. Predpisane meje temeljijo na podatkih, pridobljenih v rutinski analizni praksi, in so namenjene dokazovanju, da snov, ki jo preskušamo, ustreza zahtevam monografije. Upoštevajo običajne analizne napake, sprejemljive razlike pri proizvodnji/pripravi ter poslabšanje kakovosti v sprejemljivem obsegu. Za predpisane meje dodatna odstopanja niso dovoljena.

    Če ni drugače predpisano, se pri ugotavljanju skladnosti z numerično mejo izračunani rezultat analiznega preskusa najprej zaokroži na določeno število signifikantnih mest. Ne glede na to, ali so vrednosti izražene v odstotkih ali kot absolutne vrednosti, se meje upoštevajo glede na zadnjo prikazano števko natančno (na primer 0,15 označuje 2 signifikantni mesti in 140 označuje 3 signifikantna mesta). Pri zaokroževanju se upošteva le števka, ki je desno od zadnjega mesta glede na mejno vrednost. Če je števka manjša od 5, se predhodna števka ne spremeni. Če je ta števka enaka ali večja od 5, se predhodna števka poveča za 1.

    Navedba dovoljenih meja nečistot. Meje za sorodne snovi so izražene kot primerjava površin pod krivuljami vrhov (primerjalna metoda) ali kot številčne vrednosti (kvantitativna metoda). Pri preskusih, ki uporabljajo primerjalno metodo, se lahko v oklepajih zgolj v informacijo navede približna sprejemljiva vsebnost nečistote ali vsote nečistot. Sprejemljivost ali nesprejemljivost se določi na podlagi skladnosti ali neskladnosti z zahtevanimi mejami. 

    Če uporaba referenčnega standarda za znano nečistoto ni predpisana, se ta vsebnost lahko izrazi kot nazivna koncentracija snovi, uporabljene za pripravo referenčne raztopine, določene v monografiji, razen če ni opisano drugače.

    Kiralne snovi. Monografije, ki opisujejo določen enantiomer, vključujejo preskus za potrditev enantiomerne čistote, bodisi z uporabo specifične optične rotacije ali s kromatografskim postopkom.

    Preskus za optične (stereokemijske) lastnosti z optično rotacijo je naveden le, če obstajajo podatki o specifični optični rotaciji enantiomerov, ki kažejo, da bi bil tak preskus diskriminatoren[3] glede enantiomerne čistote.

    Ekvivalenti. Kjer je naveden ekvivalent, se pri uporabi zahtev iz monografije uporabijo le navedene vrednosti. Na primer za titracije: 1 mL 1 M klorovodikove kisline ustreza 50,05 mg CaCO3.

    Gojišča. Gojišča, opisana v monografijah in splošnih poglavjih, ustrezajo predvidenemu namenu. Vendar so sestavine gojišč, zlasti tiste biološkega izvora, spremenljive kakovosti, zato je treba za optimalno delovanje prilagoditi koncentracijo nekaterih sestavin, kot so:

    –  peptoni in mesni ter kvasni ekstrakti, glede na njihove hranilne lastnosti;

    –  pufri;

    –  žolčne soli, izvlečki žolča, deoksiholat in barvila, odvisno od njihovih selekcijske lastnosti;

    –  antibiotiki, odvisno od njihove aktivnosti.

    1.5.1.10 Shranjevanje

    Informacije in priporočila pod naslovom Shranjevanje ne predstavljajo farmakopejske zahteve.

    Izdelke, opisane v Ph. Eur., shranjujemo tako, da se prepreči kontaminacija in če je le mogoče, kvarjenje. Kjer so priporočeni posebni pogoji shranjevanja, vključno z vrsto vsebnika (glejte 1.3.1 Materiali za vsebnike in vsebniki) in temperaturnimi mejami, so navedeni v monografiji.

    V monografijah se pod razdelkom Shranjevanje uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomeni so opisani spodaj.

    »V zrakotesno zaprtem vsebniku« pomeni, da je izdelek shranjen v zrakotesnem vsebniku (3.2. Vsebniki). Previdnost je potrebna, kadar se vsebnik odpira v vlažnem ozračju. Po potrebi  nizko vsebnost vlage v vsebniku ohranjamo z uporabo sušilnega sredstva, pri čemer je treba preprečiti neposreden stik z izdelkom.

    »Zaščiteno pred svetlobo« pomeni, da je izdelek shranjen v vsebniku iz materiala, ki zadovoljivo absorbira aktinično svetlobo, da se vsebina zaščiti pred spremembami, ki jih taka svetloba lahko povzroči, ali v vsebniku v zunanji ovojnini, ki zagotavlja podobno zaščito, ali je shranjen na mestu, zaščitenem pred takšno svetlobo.

    1.5.1.11 Označevanje

    Za označevanje zdravil so na splošno veljavni nadnacionalni in nacionalni predpisi ter mednarodni dogovori.

    Navedbe v razdelku Označevanje torej niso celovite . Poleg tega so za namene Ph. Eur. obvezne le tiste navedbe, ki so potrebne za potrditev skladnosti ali neskladnosti z monografijo. Vse ostale navedbe glede označevanja so vključene kot priporočila.

    Ko se v Ph. Eur. uporabi izraz »oznaka«, se označevalne navedbe lahko pojavijo na vsebniku, ovojnini,  priloženem navodilu za uporabo ali na analiznem izvidu izdelka, kot se odloči pristojni organ.

    1.5.1.12 Nečistote

    Monografije lahko vsebujejo seznam vseh znanih in potencialnih nečistot, ki so bile odkrite pri preskusih. Glejte tudi poglavje 5.10. Kontrola nečistot v substancah za farmacevtsko uporabo. Nečistote so označene s črko ali črkami abecede. Če črka manjka, je bila nečistota, ki jo ta črka označuje, odstranjena s seznama med pripravo monografije pred objavo ali med revizijo monografije.

    1.5.1.13 S funkcionalnostjo povezane lastnosti pomožnih snovi

    Ta razdelek vsebujejo nekatere monografije pomožnih snovi. Njegova vsebina ne predstavlja obveznih zahtev, vendar so lastnosti lahko pomembne za določeno uporabo pomožne snovi in so dane kot smernice.

    Odločitev o kontroli s funkcionalnostjo lastnosti pomožnih snovi je na strani proizvajalca zdravila in se sprejme na osnovi poznavanja sestave zdravila, v katerem naj bi snov se uporabljala; analizne postopke, meje in odstopanja na podlagi pogodbe določita uporabnik in dobavitelj pomožne snovi (glejte tudi kakovostne razrede pod točko 1.1.2.1. Področje uporabe).

    1.5.2 MONOGRAFIJE RASTLINSKIH DROG

    Ta razdelek dopolnjuje poglavje 1.5.1. Splošna načela.

    Opredelitev. V monografijah rastlinskih drog je v definiciji navedeno, ali je predmet monografije na primer cela ali fragmentirana droga. Kjer se monografija nanaša na drogo v različnih oblikah, na primer tako na celo kot na fragmentirano drogo, je v opredelitvi to jasno navedeno.

    Istovetnost. Monografije rastlinskih drog lahko vsebujejo shematske risbe najbolj značilnih mikroskopskih botaničnih struktur, ki služijo prepoznavanju. Te risbe dopolnjujejo opis v ustreznem preskusu istovetnosti.

    Preskusi in določanje vsebnosti. Sulfatni pepel, skupni pepel, v vodi topna snov, v etanolu topna snov, vsebnost vode in sestavine z znanim terapevtskim delovanjem ali označevalci se izračunajo glede na drogo, ki ni bila sušena na poseben način, razen če v monografiji ni drugače predpisano.

    1.5.3 MONOGRAFIJE ZDRAVIL, KI VSEBUJEJO KEMIČNO DEFINIRANE ZDRAVILNE UČINKOVINE

    Ta razdelek dopolnjuje poglavje 1.5.1. Splošnih načel. Monografije zdravil so namenjene samo za uporabo v humani medicini, razen če v monografiji ni drugače navedeno.

    Zdravila morajo ustrezati splošni monografiji Farmacevtski izdelki (2619), ustrezni monografiji farmacevtske oblike, ustrezni posamezni monografiji in vsem drugim ustreznim besedilom.

    1.5.3.1 Sorodne snovi

    Monografije zdravil navajajo meje za razgradne produkte, ki nastanejo med proizvodnjo in v času roka uporabnosti zdravila, vključno s katerimi koli  nečistotami iz sinteze, ki so tudi razgradni produkti.

    V določenih okoliščinah je treba v zdravilu identificirati nečistote iz sinteze, na primer, ko se v preskusu za sorodne snovi odkrijejo večje vsebnosti, kot jih navaja prag poročanja za zdravilo. Zato monografija opisuje, kako identificirati katerekoli znane nečistote iz sinteze, tako da jih zanemarimo in jih ne upoštevamo.

    Monografije zdravil niso namenjene vrednotenju  nečistot iz sinteze, ki niso produkti razgradnje. Vendar pa se lahko v monografiji uporabijo preskusi za vrednotenje nečistot iz sinteze, za katere je znano, da jih monografija zazna, če jih uporabnik v ta namen dodatno validira.

    Priznava se, da so za spremljanje razgradnih produktov morda potrebne dodatne kontrole poleg tistih, ki so navedene v monografiji (npr. razgradni produkti, povezani z različnimi pomožnimi snovmi ali uporabljenimi vsebniki, ali razgradni produkti iz drugačnega proizvodnega procesa).

    1.5.3.2 Sproščanje/razpadnost

    V nadaljevanju se uporabljajo naslednji izrazi:

    • preskus sproščanja, naveden v monografiji: analizni postopek in merila sprejemljivosti, opisana v posamezni monografiji;
    • preskus sproščanja, specifičen za določen izdelek: analizni postopek in merila sprejemljivosti, ki jih predlagatelj predlaga v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom (angl. marketing authorisation application – MAA) za zdravilo;
    • lastni (angl. in-house) preskus sproščanja: razvit analizni postopek in merila sprejemljivosti, ki jih določi predlagatelj.

    V skladu z ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi smernicami (kot je smernica ICH Q6A) in ustreznimi monografijami farmacevtskih oblik v Ph. Eur. mora predlagatelj za rutinsko kontrolo kakovosti predlagati ustrezen preskus sproščanja, specifičen za določen izdelek, ki potrdi konsistentnost med serijami. Ta preskus je treba opisati v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, ki se predloži pristojnemu organu, razen če obstajajo podatki, ki upravičujejo zamenjavo preskusa sproščanja s preskusom razpadnosti (glejte spodaj). Predlagatelj mora pristojnemu organu dokazati ustreznost preskusa sproščanja.

    Kjer je primerno, je preskus sproščanja opisan v posamezni monografiji zdravila. V takih primerih lahko predlagatelj izbere preskus sproščanja, naveden v monografiji ali razvije lastni (angl. in-house) preskus sproščanja kot preskus sproščanja, specifičen za določen izdelek. V vseh primerih mora predlagatelj pristojnemu organu dokazati ustreznost izbranega preskusa.

    Če predlagatelj predlaga lastni (angl. in-house) preskus sproščanja, se v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom navadno ne zahteva utemeljitve, zakaj ni izbral preskusa sproščanja, navedenega v monografiji, in dokazovanja skladnosti lastnega preskusa s preskusom sproščanja, navedenim v monografiji.

    Vendar pa mora biti zdravilo pri preskušanju skladno s preskusom sproščanja, navedenim v monografiji, razen če predlagatelj drugače utemelji.

    Kadar za dano zdravilo preskus sproščanja ni skladen s preskusom, navedenim v monografiji, in ga odobri pristojni organ, pristojni organ na to opozori Komisijo za Ph. Eur., da lahko pregleda monografijo in jo po potrebi posodobi.

    Kot je opisano v smernici ICH Q6A, se lahko za zdravila, ki se hitro raztapljajo in vsebujejo učinkovine, ki so zelo topne v celotnem fiziološkem območju, namesto preskusa sproščanja izvede preskus razpadnosti.

    Vlagatelj mora pristojnemu organu takšno zamenjavo utemeljiti.

    1.5.3.3 Nečistote

    Nečistote, ki so že navedene v monografiji zdravilne učinkovine, so označene z veliko tiskano črko (A, B, C, D itd.) in obdržijo svoje ime. Nečistote, specifične za zdravilo, so označene z „FP-“, čemur sledi črka abecede (FP-A, FP-B itd.).

    1.5.3.4 Shranjevanje

    Kot velja za druge monografije, so navedbe v monografiji zdravila pod naslovom Shranjevanje samo priporočila; pristojni organ lahko odobri drugačne pogoje glede na zdravilo.

    1.6 REFERENČNI STANDARDI

    V nekaterih monografijah se zahteva uporaba referenčnih standardov, ki so lahko kemične referenčne substance (angl. chemical reference substances – CRSs), rastlinski referenčni standardi (angl. herbal reference standards – HRSs), biološki referenčni pripravki (angl. biological reference preparations – BRPs) ali referenčni spektri. Glejte tudi poglavje 5.12.

    Referenčni standardi. Če ni drugače navedeno, so referenčni standardi v besedilih edini veljavni v primeru arbitraže.

    1.7. ABBREVIATIONS AND SYMBOLS

    Simbol Pomen
    A Absorbanca
    Specifična absorbanca 
    Ar Relativna atomska masa
    Specifična optična rotacija
    bp Vrelišče
    BRP Biološki referenčni pripravek
    CRS Kemična referenčna substanca
    Relativna gostota
    λ Valovna dolžina
    HRS Rastlinski referenčni standard
    IU Mednarodna enota (i. e.)
    M Molarnost
    Mr Relativna molekulska masa
    mp Tališče
    Refrakcijski indeks
    Ph. Eur. U. Enota Evropske farmakopeje
    ppb Delcev na milijardo (mikrogrami na kilogram)
    ppm Delcev na milijon (miligrami na kilogram)
    R Snov ali raztopina, opredeljena pod 4. Reagenti
    RF Retencijski faktor (glejte poglavje 2.2.46 Kromatografske ločitvene tehnike)
    Rst Se uporablja v kromatografiji za označevanje razdalje, ki jo substanca prepotuje do razdalje, ki jo prepotuje referenčna substanca
    RV Snov, ki se uporablja kot primarni standard v volumetrični analizi (poglavje 4.2.1 Primarni standardi za volumetrične raztopine)

    Kratice, uporabljene v monografijah za imunoglobuline, serume/protiserume in cepiva

    Kratica Pomen
    CFU Enote, ki tvorijo kolonijo
    LD50 Statistično določena količina substance, ki ob odmerjanju po določeni poti predvidoma lahko povzroči smrt 50 odstotkov preskusnih živali v določenem obdobju
    MLD Najmanjši smrtni odmerek
    Odmerek L+/10 Najmanjša količina toksina, ki v preskusnih pogojih in v mešanici z 0,1 IU antitoksina in odmerjena po določeni poti povzroči smrt preskusnih živali v določenem obdobju
    Odmerek L+ Najmanjša količina toksina, ki v preskusnih pogojih in v mešanici z 1 IU antitoksina in odmerjena po določeni poti povzroči smrt preskusnih živali v določenem obdobju
    Odmerek lr/100 Najmanjša količina toksina, ki v preskusnih pogojih in v mešanici z 0,01 IU antitoksina in intrakutano injicirana povzroči značilno reakcijo na mestu injiciranja v določenem obdobju
    Odmerek Lp/10 Najmanjša količina toksina, ki v preskusnih pogojih in v mešanici z 0,1 IU antitoksina in odmerjena po določeni poti povzroči paralizo pri preskusnih živalih v določenem obdobju
    Odmerek Lo/10 Največja količina toksina, ki v preskusnih pogojih in v mešanici z 0,1 IU antitoksina in odmerjena po določeni poti ne povzroči znakov toksičnosti pri preskusnih živalih v določenem obdobju
    Odmerek Lf Količina toksina ali toksoida, ki v najkrajšem času flokulira z 1 IU antitoksina
    CCID50 Statistično določena količina virusa, ki lahko pričakovano okuži 50 odstotkov celičnih kultur, ki jim je dodan
    ED50 Statistično določen odmerek cepiva, za katerega pričakujemo, da bo pod preskusnimi pogoji sprožil tvorbo specifičnih protiteles za ustrezne antigene cepiva pri 50 odstotkih inokuliranih živali
    EID50 Statistično določena količina virusa, ki lahko pričakovano okuži 50 odstotkov oplojenih jajčec, v katere je vcepljen
    ID50 Statistično določena količina virusa, ki lahko pričakovano okuži 50 odstotkov živali, v katere je vcepljen
    PD50 Statistično določen odmerek cepiva, za katerega pričakujemo, da bo pod preskusnimi pogoji zaščitil 50 odstotkov inokuliranih živali pred provokacijskim odmerkom mikroorganizmov ali toksinov, proti katerim deluje
    PFU Plakotvorne enote
    SPF Brez specificiranih patogenov

    Zbirke mikroorganizmov

    Kratica Zbirka mikroorganizmov
    ATCC American Type Culture Collection
    CIP Collection de bactéries de l’Institut Pasteur
    IMI International Mycological Institute
    IP Institut Pasteur, Collection Nationale de Cultures de Microorganismes (CNCM)
    NBRC NITE Biological Resource Center
    NCIMB National Collection of Industrial Food and Marine Bacteria Ltd
    NCPF National Collection of Pathogenic Fungi
    NCTC National Collection of Type Cultures
    NCYC National Collection of Yeast Cultures
    SSI Statens Serum Institut

    1.8. ENOTE MEDNARODNEGA SISTEMA (SI), KI SE UPORABLJAJO V PH. EUR., IN NJIHOVI EKVIVALENTI V DRUGIH ENOTAH

    MEDNARODNI SISTEM ENOT (SI)

    Mednarodni sistem enot vsebuje dva glavna razreda enot, in sicer osnovne enote in izpeljane enote (glejte opombe). Osnovne enote so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela.

    Izpeljane enote se lahko oblikujejo s kombiniranjem osnovnih enot v skladu z algebrskimi razmerji, ki povezujejo ustrezne količine. Nekatere izmed teh izpeljanih enot imajo posebna imena in simbole. Izpeljane enote, uporabljene v Ph. Eur., so prikazane v preglednici 1.8-1.

    Nekatere pomembne in pogosto uporabljene enote, ki niso vključene v Mednarodni sistem, so prikazane v preglednici 1.8-2.

    Predpone, prikazane v preglednici 1.8-3, se uporabljajo za oblikovanje imen in simbolov desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI.

    Preglednica 1.8.-1. – Izpeljane enote, uporabljane v Ph. Eur., in njihovi ekvivalenti v drugih enotah

    Količina Enota Pretvorba drugih enot v enote SI
    Ime Simbol Ime Simbol Prikaz v osnovnih enotah SI Prikaz v drugih enotah SI
    Število valov ν eden na meter 1/m m-1    
    Valovna dolžina λ mikrometer
    nanometer
    μm
    nm
    10-6 m
    10-9 m
       
    Površina A, S kvadratni meter m2 m2    
    Volumen V kubični meter m3 m3   1mL = 1cm3 = 10-6 m3
    Frekvenca ν hertz Hz s-1    
    Gostota ρ kilogram na kubični meter kg/m3 kg·m-3   1 g/mL = 1  g/cm3 = 103 kg m-3
    Hitrost v meter na sekundo m/s m·s-1    
    Sila F newton N m·kg·s-2   1 dyne = 1 g·cm·s-2 = 10-5 N
    1kp = 9,806 65 N
    Tlak P pascal Ps m-1·kg·s-2 N·m-2 1 dyne/cm2 = 10-1 Pa = 10 N·m-2
    1 atm = 101 325 Pa = 101,325 kPa
    1 bar = 105 Pa = 0,1 MPa
    1 mm Hg = 133,322 387 Pa
    1 Torr = 133,322 368 Pa
    1 psi = 6,894 757 kPa
    Dinamična viskoznost η pascal sekunda Pa·s m-1·kg·s-1 N·s·m-2 1 P = 10-1 Pa·s = 10-1 N·s·m-2
    1cP = 1 mPa·s
    Kinetična viskoznost ν kvadratni meter na sekundo m2/s m2·s-1 Pa·s·m3·kg-1
    N·m·s·kg-1
    1 St = 1 cm2·s−1 = 10−4 m2·s−1
    Energija W joule J m2·kg·s-2 N·m 1 erg = 1cm2·g·s-2 =1 dyne·cm = 10-7J
    1 cal = 4,1868 J
    Moč
    Sevalni tok
    P watt W m2·kg·s-3 N·m·s-1
    J·s-1
    1 erg/s = 1 dyne·cm·s-1 =
    10-7 W = 10-7 N·m·s-1 = 10 -7 J·s-1
    Absorbirana doza
    (sevalna energija)
    D gray Gy m2·s-2 J·kg-1 1 rad = 10-2 Gy
    razlika v električnem potencialu,
    napetost
    U volt V m2·kg·s-3·A-1 W·A-1  
    Električna upornost R ohm Ω m2·kg·s-3·A-2 V·A-1  
    Električni naboj Q coulomb C A·s    
    Aktivnost
    radionuklida
    A becquerel Bq s-1   1 Ci = 37·109 Bq= 37·109 s-1
    Koncentracija
    (količina snovi),
    molarna
    koncentracija
    c mol na kubični meter mol/m3 mol·m-3   1 mol/L = 1 M = 1 mol/dm3 = 103 mol·m-3
    Masna koncentracija ρ kilogram na kubični meter kg/m3 kg·m-3   1 g/L = 1 g/dm3 = 1 kg·m-3
    Katalitična aktivnost Z katal kat mol·s−1    

    OPOMBE

    1. V Ph. Eur. se uporablja temperatura v stopinjah Celzija (simbol t). To je opredeljeno z naslednjo enačbo:

    t = T – T0

    kjer je po definiciji T0 = 273,15 K. Temperatura je izražena v stopinjah Celzija (simbol °C). Enota »stopinja Celzija« je enakovredna enoti »kelvin«.

    1. Enota za ravninski kot radian je kot med dvema polmeroma kroga, ki na krožnici odsekata lok z dolžino, ki je enaka polmeru.
    1. V Ph. Eur. so pogoji centrifugiranja opredeljeni glede na pospešek zaradi gravitacije (g):

    g = 9,806 65 m·s-2

    • V Ph. Eur. so uporabljene nekatere količine brez dimenzij: relativna gostota (2.2.5), absorbanca (2.2.25), specifična absorbanca (2.2.25) in lomni količnik (2.2.6).
    1. Mikrokatal je definiran kot dejavnost encimov, ki v določenih pogojih preoblikuje (npr. hidroliza) 1 mikromol substrata na sekundo.

    Preglednica 1.8.-2 – Enote, ki niso del mednarodnega sistema enot (SI), ki pa se lahko uporabljajo z enotami mednarodnega sistema

    Količina Enota Vrednost v enotah SI
    Ime Simbol
    Čas minuta min 1 min = 60 s
      ura h 1 h = 60 min = 3600 s
      dan d 1 d = 24 h = 86.400 s
    Ravninski kot stopinja ° 1° = (π/180)rad
    Volumen liter l 1l = 1 dm3 = 10-3m3
    Masa

    tona

    dalton

    t

    Da

    1t = 103 kg

    1 Da = 1,660539040(20) × 10-27 kg

    Rotacijska
    frekvenca
    vrtljajev
    na minuto
    r/min 1 r/min = (1/60) s-1
    Energija elektronvolt eV 1eV=1.602176634 × 10-19J

    Preglednica 1.8.-3 – Desetiški večkratniki in manjkratniki SI enot

    Faktor Predpona Simbol Faktor Predpona Simbol
    1018 eksa E 10-1 deci d
    1015 peta P 10-2 centi c
    1012 tera T 10-3 mili m
    109 giga G 10-6 mikro μ
    106 mega M 10-9 nano n
    103 kilo k 10-12 piko p
    102 hekto h 10-15 femto f
    101 deka da 10-18 ato a

     


    [1] Parametrično sproščanje je način sproščanja, ki na osnovi informacij, zbranih med postopkom izdelave in na osnovi skladnosti s specifičnimi zahtevami dobre proizvodne prakse, ki se nanašajo na parametrično sproščanje, daje zagotovilo, da je izdelek načrtovane kakovosti.[↩]

    [2] V slovenščini je milijarda tisoč milijonov (1.000.000.000 ali 109), bilijon pa je milijon milijonov (1.000.000.000.000 ali 1012). V angleščini je billion poimenovanje za milijardo (109).

    [3] preskus, ki omogoča razlikovanje

    QR:  <?php the_title(); ?>
    Scroll to Top