01/2008:20221

2.2.21. FLUORIMETRIJA

2.2.21. Fluorimetry

Fluorimetrija je postopek, ki uporablja merjenje intenzitete fluorescentne svetlobe, ki jo oddaja snov, ki jo preskušamo, glede na intenziteto, ki jo oddaja določeni standard.

Metoda. Snovi, ki jo preskušamo, raztopimo v topilu ali mešanici topil, predpisanih v monografiji, prenesemo raztopino v celico ali epruveto fluorimetra in jo osvetlimo z ekscitacijskim svetlobnim snopom valovne dolžine, predpisane v monografiji, in kolikor je le mogoče monokromatsko.

Izmerimo intenziteto oddane svetlobe pod kotom 90° na ekscitacijski žarek, potem preide skozi filter, ki prepušča predvsem svetlobo valovne dolžine fluorescence. Uporabljamo lahko druge vrste naprav, če so dobljeni rezultati enaki.

Za kvantitativne določitve v aparat najprej vstavimo topilo ali mešanico topil, ki se uporabljajo za raztapljanje snovi, ki jo preskušamo, in nastavimo instrument na vrednost nič. Vstavimo standardno raztopino in prilagodimo občutljivost instrumenta tako, da je odčitek večji od 50. Če drugo prilagoditev izvedemo s spremembo širino rež, moramo ponovno nastaviti vrednost nič in izmeriti intenzivnost standarda. Na koncu vstavimo raztopino neznane koncentracije in odčitamo rezultat na instrumentu. Izračunamo koncentracijo cx snovi, ki jo preskušamo, v raztopini, po enačbi:

cx = Koncentracija raztopine, ki jo preskušamo,
cs = Koncentracija standardne raztopine,
Ix = Intenziteta oddane svetlobe raztopine, ki jo preskušamo,
Is = Intenziteta oddane svetlobe standardne raztopine.

Če intenziteta fluorescence ni strogo sorazmerna s koncentracijo, lahko meritev izvedemo z umeritveno krivuljo.

V nekaterih primerih lahko meritev izvedemo glede na določen standard (na primer fluorescenčno steklo ali raztopina druge fluorescenčne snovi). V takih primerih moramo koncentracijo snovi, ki jo preskušamo, določiti s predhodno narejeno umeritveno krivuljo pod enakimi pogoji.

QR:  <?php the_title(); ?>
Scroll to Top